Psihološka podpora partnerja

»Nič še ni pripravljeno!« Grozljiva misel, ki pri bodočem očetu vzbudi veliko stopnjo tesnobe. Prepleskati je treba sobo, sestaviti pohištvo, nabaviti vso nujno in nenujno kramo, potem pa še skrb za dobro počutje partnerice. Medtem ko se literatura veliko ukvarja z bodočo mamico, njeno nosečnostjo in porodom, pa so očetje neupravičeno potisnjeni na stranski tir in celo nekoliko pozabljeni. Vloga bodočega očeta med nosečnostjo je prav tako izjemnega pomena.

Novega očeta bo zadelo šokantno spoznanje o količini novih obveznosti, katerim se nikakor ne bo mogel ogniti. Še posebej na začetku nosečnosti se zato lahko spontano pojavita občutek odtujenosti in zmede v zvezi s tem, kako se pripraviti in kje sploh začeti. Tesnobnost novih očetov, pa tudi občutek, da stvari polzijo iz rok, sta tipična spremljevalca prvih priprav na novorojenčka.

Lahko bi rekli, da za bodočega očeta ključnega pomena ostaja funkcionalna odraslost, kar v praksi pomeni, da zna zadovoljitev svojih potreb na račun partneričinih (in kasneje otrokovih) začasno prestaviti v prihodnost. To je najpomembneje, če oziroma ko postane hudo. Zadnje s čimer se želi nosečnica ukvarjati, je z negotovim partnerjem, ki potrebuje njeno potrditev in tolažbo ali pa s svojim nerganjem vpliva na njeno dobrobit.

Ena najpomembnejših nalog bodočega očeta je, da partnerico podpira pri nosečnosti in skrbi, da se počuti varno. Občutek varnosti je za nosečnico izjemnega pomena, saj pomembno vpliva ne samo na njeno splošno počutje, temveč tudi na njeno hormonsko ravnovesje in s tem na otrokovo počutje ter celo na njegov razvoj. Številne strokovne psihološke študije nam dajejo jasno vedeti, da partnerjeva oziroma očetova prisotnost, udeležba in vključenost pozitivno vplivajo na psihološko blagostanje nosečnice in zmanjšajo možnost pojava simptomov depresije. Izkaže se tudi, da so dobro emocionalno podprte nosečnice poročale o manj bolečinah med in po porodu, porod se hitreje konča, potrebnih je manj intervencij in tudi sicer poročajo o boljši porodni izkušnji.

Med podporo nosečnice štejemo tudi emocionalno podporo in možnost, da bodoča mamica pove, kar ji leži na duši. Zdaj je torej pravi čas, da se bodoči oče nauči dobro poslušati. Pomembno je biti dostopen in predvsem biti pripravljen prisluhniti, dovoliti, da nosečnica pove, kaj jo skrbi in česa jo je strah. Če partner ni siguren o sporočilu, ki ga mamica pošilja, naj jo neposredno vpraša, naj razjasni in pove več. Način komunikacije med moškimi in ženskami se razlikuje (še posebej ob nihanju razpoloženja), zato velikokrat kakšna informacija uide, ki je v času nosečnosti pomembna. Seveda pa naj oče ne pozabi na vključitev zdrave kmečke pameti – včasih so kakšni strahovi neutemeljeni in niso razlog za skrb. Pomembno je tudi, da bodoči očetje komunicirajo iskreno, a času primerno. Čustva partnerice so trenutno pomembnejša, kar morajo upoštevati pri vsakdanji komunikaciji kot tudi pri večjih odločitvah.

Vloge očeta v nosečnosti in pri skrbi za novorojenčka ne smemo podcenjevati niti iz biološkega vidika.  Študije kažejo na to, da je očetovstvo veliko bolj prvinsko delo, kot nas prepričuje družbena paradigma. Merjenje količine testosterona pri novih očetih je pokazalo začasni upad le-tega v višini do ene tretjine sicer običajne vrednosti. Očetovo telo se torej prav tako samodejno pripravi na prihod novorojenčka in skrb zanj. Posledica upada moškega spolnega hormona se kaže predvsem v vedenju, ki je po rojstvu otroka manj agresivno in tekmovalno. Tovrstna biološka opremljenost pri očetu nam daje vedeti, da smo tudi na najglobljih nivojih programirani k starševstvu.

V popolnem svetu bi oče moral biti vključen v vse aspekte nosečnosti, da bi lahko čim več prispeval. Med te lahko štejemo skrb za domača opravila, prisotnost na ginekoloških pregledih in ultrazvokih dojenčka, udeležba na šoli za bodoče starše v zdravstvenih domovih oziroma bolnišnicah, branje o nosečnosti, porodu in vzgoji, nakupovanje vsega potrebnega za prihod novorojenčka, tudi vključenost pri sestavi porodnega načrta in izbiri imena.

Nekatere mame si želijo, da bi oče bil prisoten pri porodu, za kar se bodoča starša odločita v tolikšni meri, ki je smiselna za oba. Oče ne bo smel pozabiti na iskreno komunikacijo z mamico. Kot zadnje in najpomembnejše pa, da se skupaj z mamico veselita prihoda novega malčka ali malčice, ki bo sigurno popestrila njuno življenje na načine, ki si jih še ne znata predstavljati.

Božo Lalić, mag.psih.